V 81. letu starosti je preminil novinar in šahist Janko Sarađen. Rodil se je v Stankovcih v Dalmaciji 25.1.1943, umrl je 19.5.2023. Na Radiu Slovenija se je zaposlil leta 1967, na radiu pa je delal vse do upokojitve leta 2005.

Janko Sarađen je 40 let bistveno kakovostno in vsestransko vplival na rast radijskega poročanja. Svojo delovno pot je začel v Dnevno-informativnem uredništvu, ga skoraj dve desetletji poglabljal v Aktualno-političnem uredništvu, na koncu kariere pa je s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem bogatil Dokumentarno-feljtonsko uredništvo.

Aktivno je s svojim pionirskim novinarskim delom sodeloval pri uvedbi ene najbolj odmevnih radijskih oddaj Studio ob sedemnajstih. Sam je od leta 1973 pripravil več kot sto tovrstnih oddaj z najvišjimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi osebnostmi, od predsednikov držav in vlad Slovenije do cerkvenih dostojanstvenikov. Med gosti je bilo tudi več kot petdeset znanstvenikov, akademikov in drugih sogovornikov.

Njegovo pionirsko delo je vtkano v razvoj programa Radia Ljubljane oz. Slovenije. Prvi je začel s celonočnim programom, in sicer s poročanjem z potresnega območja v Posočju leta 1976. Je eden od prvih delujočih na Valu 202 (od leta 1972 naprej). Ta je predstavljal revolucionarno spremembo v radijskih programih na območju Slovenije, z neposrednim stikom s poslušalci.

Njegove analitične radijske komentarje s področja ustavnih sprememb in sistemske zakonodaje v prelomnem obdobju osamosvajanja so na željo urednikov ponatiskovali tudi časniki kot sta Dnevnik in Večer. Od blizu je bil priča javnim in zakulisnim dogodkom v procesu razpadanja države, ki mu je sledilo osamosvajanje Slovenije.

Številne njegove oddaje so zaradi izjemne kakovosti nahajajo v arhivu Inštituta za zgodovino pri SAZU oz. so del muzejskih zbirk kot izjemna pričevanja.

Bil Je vzor mladim generacijam v vseh zvrsteh radijskega sporočanja.

V Dokumentarno-feljtonskem uredništvu je več let pripravljal najzahtevnejše Praznične oddaje in zgodovinske oddaje Sledi časa.

Opazna vloga na področju šaha

Bil je dolgoletni predsednik Šahovskega društva dr. Milan Vidmar Ljubljana, za katerega je nastopal tudi v članski ekipi. Kot novinar je prispeval tudi k promociji šaha s publicistično dejavnostjo, denimo tudi s članki v ljubljanskem Dnevniku.

ŠD dr. Milan Vidmar je bilo ustanovljeno 1. marca 1995. Šahovska zveza Slovenije mu je letos podelila priznanje ob 30- letnici delovanja.

Klub je dolgo let imel okoli 60 članov in članic. Dolga leta so vsi njegovi člani in članice nastopali na državnih prvenstvih, ekipnih in posamičnih, tako v članskih, ženskih, mladinskih in pionirskih kategorijah.  Članska ekipa  je imela dva velemojstra, mednarodne mojstre in mojstre, mojstrske kandidate in druge katagorizirane igralce.

Klub je dolga leta krojil slovenski šahovski vrh med člani in vzgojil številne uspešne šahiste.

Klub si je v njegovih časih zadal, da omogoča in razvija šahovsko dejavnost na območju mestne občine Ljubljana in širše, skrbi za združevanje šahistov, ustvarja pogoje za svojo dejavnost in organizira različna šahovska tekmovanja.

Med najbolj znanimi in v svetu priznanimi je bil vsakoletni mednarodni šahovski turnir mesta Ljubljana »Ljubljana open« na katerih je nastopilo prek 2 tisoč šahistov , iz več kot 20 držav, med njimi blizu sto velemojstrov in to v času, ko interneta še ni bilo in ko je bil še v povojih. Turnir je bil na šahovskem koledarju dogodkov 16 zaporednih letih. Sprva je organiziralo turnir Šahovsko društvo Ljubljanska zavarovalnica, potem ga je leta 1995 prevzelo Šahovsko društvo dr. Milan Vidmar, z Jankom Sarađenom, kot predsednikom organizacijskega odbora in direktorjem turnirja.

Ko trud organizatorjev ni več mogel nadomestiti kroničnega pomankanja finančnih sredstev je ostala praznina in  zgolj nostalgično spominjanje na njegove čase

 Vabilo za šahovski turnir Ljubljana Open leta 2003.   

Janko med nagovorom na turniju Ljubljana Open leta 2005.

Bilten Ljubljana Open leta 1994.

Zametki kluba

Na slovenskem šahovskem festivalu z mednarodno  udeležbo v Porotoržu leta 1994 je sodelovala tudi Ljubljanska zavarovalnica, za katero sta igrala na prvi deski velemojster Dražen Seremek, na drugi pa mednarodni mojster Zlatko Bašagić, v drugi ekipi pa je bil na prvi deski mojster Srečko Kolar, na drugi pa Janko Saradjen. Vsi omenjeni igralci so pozneje igrali za ŠD Milan Vidmar, ki se je ustanovilo leto pozenje, Zlatko pa je bil dolga leta nosilni član ekipe.

Med dvobojem RTV Ljubljana in Fronte leta 1981 na sindikalnem prvenstvu Ljubljane: (z leve) Janko Saradjen, Jože Skok, Zaim Šeremer in Branko Maksimovič, z desne Zvone Kržišnik in Branko Grosek (oba mojstra), Cveto Trampuž in Zvonko Draksler.

Ljubljanski turnir je vodil od leta 1992 do 2005, to je kar 14 turnirjev,  od III. Mednarodnega šahovskega turnirja  mesta Ljubljana leta 1992, pa do XVI. turnirja leta 2005.  V tej vlogi je spodbujal šahiste iz širšega okolja, zlasti iz Hrvaške in drugih držav na prostoru nekdanje skupne države Jugoslavije, da so se v čim večji meri udeleževali močnega mednarodnega turnirja. Ta je največkrat potekal v Grand Hotelu Union, pa tudi na Gospodarskem razstavišču in v prostorih nekdanjega hotela Bellevue v Šiški.

Med pozdravnim nagovom na otvoritvi Ljubljana Open junija 2002: (z leve) sekretar turnirja Jože Skok, direktor turnirja Janko Sarađen in prevajalka Ana Lampret.

Zelo rad je šahiral  

Janko Sarađen je bil nekaj let član Ljubljanske zavarovalnice, pred tem pa tudi LŠK (Ljubljanski šahovski klub). Bil je med  soustanovitelji Šahovskega društva Milan Vidmar iz Ljubljane in njegov predsednik do konca življenja. Kot igralec je nastopal tudi v šahovski ekipi Športnega društva RTV Ljubljana, ki je dosegala vidne uspehe in bila večkratni prvak Slovenije v delavskem šahu, tako rekoč brez konkurence, posebej v 70. letih prejšnjega stoletja. To je bila generacija  močnih šahistov  kot so bili mojstri Zvone Kržišnik, Ivo Bajec in Marjan Slak, Vlado Plavčak, Bogdan Fajon, Franček Brglez, Borut Mencinger, pozneje pa tudi Zaim Šeremet, Jože Percl in Jože Skok. Redno so sodelovali na delavski olimpijadi v Pulju, kjer so dosegali visoke uvrstitve. Leta 1984 so bili v močni jugoslovanski konkurenci četrti. Janko je igral vedno na prvi deski, saj na delavskih olimpijadah niso smeli nastopati mojstri. Ekipa RTV Slovenija je sodelovala tudi na Delavski ligi Ljubljane, ki se je pozneje preimenovala v Ljubljansko ligo. Kot igralec je sodeloval v šahovski ekipi na Športnem srečanju RTV centrov nekdanje Jugoslavije, ki je leta 1989 potekalo na Bjelašnici blizu Sarajeva. To je bilo tik pred razpadom Jugoslavije, ko je športna zasedba RTV Ljubljana zasedla prvo mesto,  poslej takšnega srečanja ni bilo več.

Ker je s svojo družino kar nekaj let živel v Domžalah,  se je udeleževal tudi za tiste čase zelo močnih in redkih spominskih turnirjev Hering Zupančič. Med 12 udeleženci se je v skupini A na 3. spominskem  turnirju leta 1961 uvrstil na osmo mesto, ko je zmagal Vlado Ivačič pred Albinom Planincem, osmi pa je bil tudi na 8. spominskem turnirju leta 1969,  na katerem je zmagal Ivo Bajec.  Rad je nastopal  na odprtih turnirjih  Ljubljane, Festivalu Bled, Portorožu, Zadru, v 1. članski ligi – zahod in državni ligi, pa tudi na Krku in v Lošinju.  Na Šahovskem festivalu na Bledu Open B je leta 1998 osvojil zelo dobro peto mesto med 88. udeleženci.

Igral je tudi na dvoboju Slovenija Hrvaška  maja 2004 v Celju, ki ga je Slovenija  dobila z 52:48 na 100 deskah. Janko je nastopal v petčlanski  zasedbi novinarjev in premagal Slavka Peleha. Slovenski novinarji so zmagali z 3.5:1.5, igrali pa so Andrej Žindarčič, Ivo Mihevc, Janko Saradjen, Jože Skok in Marjan Lacič.

V Ljubljano vabil znane šahiste iz širšega okolja 

Ljubljanski open je bil pomembna postojanka tudi za domačega velemojstra Duška Pavasoviča, njegove sovrstnike in mlajšo generacijo šahistov, ki so si v prestolnici nabirali dragocene turnirsko šahovske izkušnje  Leta 1994 so bili na ljubljanskem turnirju pokrovitlelji denimo  Vlada RS in Ministrsvo za šolstvo in šport ter vsakoletni pokrovitelj Skupščina mesta Ljubljane, glavni sodnik pa je bil Vojin Perović iz Lesc pri Bledu, ki je sodil na skoraj vseh turnijih. Bilten je urejal Aleš Drinovec iz Kranja, ki je ob koncu turnirja uredil še zbirni bilten. Od leta 1987 – 89 so potekali odprti turniji v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, od leta 1992 pa že v samostojni Sloveniji, vse do leta 2005, do leta 2009 pa je še nekaj enodnevnih odprtih prvenstev  mesta Ljubljane, ki jih je organiziral Janko.

Turnirjev se je rad udleževal znani hrvaški šahist Zdenko Kožul, s katerim se je Janko zelo dobro  razumel. Med znanimi gosti so bili madžarski velemojster Gyula Sax, ukrajinska velemojstra Adrian Mihkalchisin in Aleksander Belijavski, pa Rus Evgen Shvesnikov. V organizacijskem odboru  turnirja so bila znana imena denimo več let dr Miran Mejak, prof dr Maks Babuder, Mirko Bandelj in Bogdan Lipovšek.  Med mladimi slovenskimi šahisti so se turnirja udeleževali tudi Marko Tratar, Georg Mohr, Bogdan Podlesnik, Primož Šoln, pa tudi Luka Lenič, ki je leta 2003 zasedel 12. mesto v zelo močni konkurenci, star 15 let.

In še dve partiji iz Portoroža, kjer je Janko zelo rad igral.

Sarađen, Janko (2170) – Brezovar, Matjaz (2170) 

Portoroz Open 1995

Nepravilna otvoritev [A00]

1.b4 Janko  je bil velik ljubitej tako imenovanega  orangutana, ki  ga sicer računalnik  označuje kot nepravilno otvoritev. Ob neki priložnosti mu je hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč, ki je prodajal šahovsko literturo tudi na ljubljanskih opnih, podaril zajetno knjigo o otvoritvi, ki se začne z b4.    

1…Sf6 2.Lb2 d5 3.e3 Lf5 4.Sf3 e6 5.a3 Sc6 6.Le2 Ld6 7.d3 h6 8.Sbd2 0–0 9.c4 a5 10.c5 Le7 11.b5 Sa7 12.d4 b6 13.Tc1 Sd7 14.c6 Sf6 15.Se5

Beli postavlja figure na dobra mesta in črnemu ne pusti dihati. Janko je igral zelo sproščeno in močno, kar je Jože Skok lahko občutil na Radiu, v prostorih športne redakcije, kjer sta odigrala nič koliko prostih partij. Navijač ali »kibic« pa je bil pogosto izvrstni radijski športni reporter, posebej v nogometu, Mirko Strehovec.

Sc8 16.0–0 a4 17.f3 Ld6 18.Sb1 De7 19.Ld3 Ld3 20.Dd3 Td8 21.Sc3 Sh7 22.Ta1 Sf8 23.Se2 f6 24.Sg4 Df7 25.f4 Dg6 26.Sf2 Dd3 27.Sd3 Ta5 28.Lc3 Tb5?

Črni se je polakomil kmeta, kar ga bo stalo kvalitete.  

29.Lb4 Sa7 30.Sc3 Tb4 31.Sb4 Lb4 32.ab4 b5 33.Tac1 f5 34.Sd1 Sg6 35.Sf2 Se7 36.Tc5 Tb8 37.Sd3 Sec6 38.Tfc1 Tb6 39.Kf2 Kh7 40.Ke2 Kg8 41.Kd2 Kh7 42.Kc3 Kg6 43.Kb2 Kh5 44.g3 Kg4 45.Ka3 Kf3 46.T5c3 Kg4 47.Sf2+ Kh5 48.h3 g5 49.Sd3 . . . 

49 . . . Kg6? 

Janko je bil zelo ‘nevaren’ nasprotnik. Udaril je  iznenada, ob najmanjši napaki  nasprotnika.

50.Tc6 1–0

Srebrnic, Marko (2204) – Sarađen, Janko (2193) 

Pirčeva obramba  [B08]

Portorož Open 2003

1.e4 d6 2.d4 Sf6 3.Sc3 g6 4.Sf3 Lg7 5.Le3 0–0 6.Dd2 e5 7.de5 de5 8.Lc4 De7 9.0–0 Lg4 10.Sg5 Sc6 11.h3 Tad8 12.De1 Lc8 13.Td1 Td1 14.Dd1 h6 15.Sf3 Db4 16.Lb3 Se4 17.Se4 De4 18.Dc1

Marko cilja na kmeta na h6, a Janko razmišlja dlje.

Lh3 19.gh3 Df3 20.Lh6 Dh3 21.Lg7 Dg4+

Kako je lahko vse preprosto.

0–1

Imenitna partija, ki v mnogo čem prikazuje Jankov slog igre.

Na listu papirja je imel zapisano takole:

ZLATA ŠAHOVSKA PRAVILA:

1. V zgodnji fazi partije (otvoritvi) nikoli ne igraj dva- ali večkrat z eno in isto figuro.
2. V zgodnji fazi ne igraj z damo.
3. Čim prej opravi rošado.
4. Vsaki svoji figuri omogoči da svobodno „diha“ oz. igra.
5. Skakača ne postavljaj na rob šahovnice.
6. Brez potrebe ne igraj z robnima kmetoma.
7. Ne postavljaj kmetov na polja barve tvojega lovca.
8. Lovec je močnejši od skakača ko so kmetje na dveh krilih.
9. Skakač je močnejši od lovca v blokirani poziciji ali če so kmetje samo na enem krilu.
10. Nikoli ne igraj nepojasnjene poteze oz. vsaka poteza mora biti del načrta.
11. Boljše je imeti kakršenkoli načrt, tudi slabega, kot igrati brez načrta.
12. Trdnjava mora biti za hrbtom kmeta ne glede na to ali je tvoj ali nasprotnikov.
13. Močnejša stran menja figure, ne pa kmetov.
14. Šibkejši obratno menja kmete, ne pa figur
15. Prvi pogoj za uspešen napad je, da v njem sodelujejo vsaj tri figure.
16. Trdnjava in lovec sta močnejša od trdnjave in skakača.
17. Za nasprotnikovega kralja sta najbolj nevarna dama in skakač.
18. Če je center blokiran, je treba hitro organizirati napad na kraljevo krilo oz. kralja.
19. Če je v končnici kmetov oddaljeni prosti kmet so velike možnosti da partijo dobiš.
20. Vezana svobodna kmeta sta zagotovilo za boljšo končnico.
21. Kralj je ena najmočnejših figur v končnici in je pogosto izid partije odvisen od položaja ter aktivnosti kralja.

Nikoli ne igraj nepojasnjene poteze oz. vsaka poteza mora biti del načrta. Ta stavek je želel pribljižati predvsem mladim. Želel je iz šaha prenesti modrost, kako zelo je pomembno, da vse kar v življenju delaš, k čemur stremiš, mora biti premišljeno in del načrta. Če dobro premisliš, ne moreš ravnati napačno. Če dobro premisliš naslednje korake, ne moreš zaiti na stran pota.

Darja Kapš je v članku o Janku Sarađenu v Delu 30. maja 2023 zapisala: »Njegova zapuščina predstavlja navdih prihodnjim generacijam. Obenem nas opominja, da smo minljivi, le naša dela ostajajo trajen spomin«.

S ponosom vabimo na memorialni turnir Janka Sarađena, da počastimo njegovo zapuščino in njegov navdih.

Zapisala hči Darja Sarađen

Povzeto po:

Skok J., In memoriam Janko Saradjen, Šahovska misel, 2023, št. 4 

Mag. Sivec I., Predlog za nagrado za življenski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva, 2014

Kapš D., In memoriam, Delo, 2023

Sarađen J., osebni arhiv

1. Memorial Janka Sarađena (4. maj 2025): razpis, prijava

Doktor Janez Barle se je rodil 21.3.1952 na Reki, pozneje pa se je s starši preselil najprej v Zagreb, potem pa leta 1971 v Ljubljano. Šah se je naučil igrati relativno pozno, z enajstimi leti, pozneje pa je (za tiste čase) hitro napredoval: mojstrski kandidat je postal s 16 leti, mojster z 21 leti, mednarodni mojster pa s 24 leti. Leta 1970 je postal mladinski prvak Jugoslavije (do 20 let), nakar se je v letu 1971 udeležil mladinskega prvenstva Evrope (5-7. mesto) in sveta (9-10. mesto). Je tudi petkratni članski prvak Slovenije (v obdobju 1972 do 1984). Slovenijo je na Šahovskih olimpiadah zastopal leta 1992, 1994 in 2002. Bil je član ekipe šahovskega društva Dr. Milan Vidmar Ljubljana.

Leta 1978 je diplomiral iz uporabne matematike ter se kot programer in raziskovalec zaposlil na Institutu Jožef Stefan. Od leta 1980 do 1992 je  podobno delo opravljal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Doktorat iz informacijsko upravljalskih znanosti je opravil leta 1995. Tema doktorske disertacije je bila reševanje velikih in redkih linearnih programov, o čemer je napisal, skupaj s svojim mentorjem prof. dr. Janezom Gradom, tudi več znanstvenih del ter prispevkov v zbornikih konferenc. Po opravljenem doktoratu se je zaposlil v Novi Ljubljanski banki kot svetovalec in analitik finančnih tveganj. V obdobju 2002-2004 je bil zaposlen kot državni podsekretar na Ministrstvu za finance. V svoji poklicni karieri se je Janez Barle uveljavil tudi kot avtor ali soavtor številnih konferenčnih prispevkov o bančništvu, financah in tveganju.

Bil je aktiven član Slovenskega društva Informatika (SDI) ter mednarodnih združenj EWGFM in EUROBanking, aprila 2012 pa je bil s strani Državnega zbora izvoljen za člana Statističnega sveta Republike Slovenije za dobo 4 let

1. Memorialni turnir dr. Janeza Barleta (27. april 2025): razpis, prijava